Hidroizolacija in vlaga v zidu, vpliv na energetsko učinkovitost stavbe

Hidroizolacija in sanacija vlage v zidu…

Zaradi mokrih zidov so naši stroški ogrevanja in hlajenja lahko tudi do 65% več, kot pri suhem zidu.

Vlaga v zidu lahko predstavlja tudi do 450l vode na kubični meter.

Če hidroizolacija ni bila pravilno izvedena je navadno prisoten problem kapilarne vlage, saj je zemlja pod hišo vedno vlažna, prav tako pa lahko pride do poslabšanja stanja ob večjih nalivih.

Mokri zidovi močno krajšajo življenjsko dobo stavbe.

Zaradi poškodovane hidroizolacije začne voda vdirati skozi večje in manjše razpoke, lahko pa potuje tudi po kapilarah, ki so nevidne prostemu očesu.

Voda iz zemlje vstopa v zgradbo skozi kapilare v stenah povsem enako kot se v vedru vode navlaži suha krpa.

Manjše kot so kapilare, višje se lahko vzdigne, teoretično bi lahko bila višina vzdiga lapilarne vlage neomejena. Ker pa prihaja tudi do hlapenja vode, se vzdig kapilarne vlage zaustavi na točki, kjer je hlapenje vode večje od njenega dotoka.

Toplotna izolacija je na prvi pogled dobra rešitev, vendar se v primeru poškodovane hidroizolacije začne vzdigovati kapilarna vlaga, zaradi česar se stanje še precej poslabša, saj s tem preprečimo izparevanje vode na primerni višini.

Če hišo obdamo z neprepustnimi materiali, s tem silimo vlago višje, oziroma proti nasprotni strani stene, v naše življenjske prostore.

V ekstremnih primerih lahko kapilarna vlaga doseže višino 6-9m.

Veliko stavb ima vlažne zidove prav zaradi kapilarne vlage.

Avtor besedila: Sebastijan Prislan

---

Več nasvetov v našem BREZPLAČNEM priročniku 

• Hidroizolacija ali elektroosmoza?
• Vlaga v bivalnem prostoru in njen vpliv na naše zdravje
• Kaj narediti ko v kotu sobe opazimo plesen?
• Kako vlažni oz. mokri zidovi vplivajo na energetsko učinkovitost stavbe?
• Zakaj pride do nastanka kapilarne vlage?